Zgodovina
Drevesa se svojih korenin zavedo
V različnih enotah italijanske vojske je služilo veliko primorskih Slovencev. Po kapitulaciji Italije 8. 9. 1943 so kot pripadniki poražene italijanske vojske uradno postali vojni ujetniki angloameriških sil, ki so jih nameščali po taboriščih severne Afrike, Sicilije in Sardinije. Počasi so jih združevali v veliko taborišče Gravina, dobrih 60 km od Barija, od koder so potem v prekomorskih brigadah nadaljevali vojno na jugoslovanskih tleh. Po delovnih obveznostih so Primorci v taborišču pogosto spontano zapeli. Ker je bilo med njimi veliko cerkvenih pevcev, organistov in drugih godbenikov, so se sčasoma organizirali in načrtno študirali slovenske pesmi. Junija 1944 je zbor prevzel uveljavljeni skladatelj Rado Simoniti, ki je izbral 40 pevcev in zbor dvignil na zavidljiv nivo. Zbor se je poimenoval po primorskem pesniku Srečku Kosovelu, kmalu je bil imenovan tudi za uradni zbor jugoslovanske vojske. Ker je imel zbor pomanjkanje notnega materiala, je Simoniti kar na licu mesta spisal številne priredbe, tudi angleških, ruskih in drugih pesmi, saj je že računal na koncert pred predstavniki različnih vojaških misij in enot, ki so bile tedaj v Bariju.
Za prvi uradni nastop so izbrali imenitno gledališče Piccinni v Bariju, vendar je moralo koncert odobriti še angleško vojaško poveljstvo, s katerim je bilo potrebno uskladiti program, ki ni smel biti preveč ‘partizanski’. Da bi preizkusili program pred širšim občinstvom, je zbor 6. septembra nastopil v bolnišnici v Grumi, nato na odprti vaji v taboriščni jedilnici v Gravini, obakrat nadvse uspešno.
Tudi ‘tehnično’ je bil projekt dobro pokrit, naslovna stran programskega lista je bila v slovenščini, druga v italijanščini in angleščini, na tretji in četrti pa so bili prevodi posameznih pesmi (prevode v angleščino je prispeval slovenski pisatelj Ciril Kosmač!). Akustična vaja je bila dan pred koncertom v gledališču, generalka še na dan koncerta. Veliko so se ukvarjali s sedežnim redom – da bi tudi v tem primeru manifestirali zavezništvo, so na častna mesta skupaj posedli Angleže, Ruse, Američane in Slovence, potem nižje oficirje, dvorano pa so do zadnjega kotička napolnili zavezniški vojaki.
Zbor je z vsako pesmijo stopnjeval razpoloženje, na koncu do stoječih ovacij. Sledila so številna vabila za nastope po zavezniških bazah, nakar so bili premeščeni na Vis, nato v Dalmacijo, čez Makedonijo do Beograda, kjer so pričakali konec druge svetovne vojne. Po turneji v osvobojeni Sloveniji se je po evropskih odrih za zbor začela dodatna vloga – glasnika narodnih zahtev, še posebej v Parizu, na mirovni konferenci, kjer se je kupčkalo o usodi Primorske. Da bi podprli naše zahteve po odpravi krivične rapalske meje, so v Pariz poslali najboljše umetniško folklorne skupine, med njimi zbor Srečko Kosovel, pretežno sestavljen iz Primorcev. Do zaključnega koncerta v unionski dvorani v Ljubljani (22. junija 1946) in demobilizacije je zbor nastopil na 138 koncertih oziroma prireditvah, ki jih je spremljalo več kot 100.000 poslušalcev!
Več teh pevcev se je v Ajdovščini vključilo v pevski zbor tovarne Lipa, ki je prvič uradno nastopil poleti 1946 na Erzelju, ko je zasvetila prva žarnica v vasi. Dobrih pet let prepevajo pod vodstvom Teodorja Krtelja, ki ga vsi kličejo kar stric Dore.
S prihodom mladega in ambicioznega dirigenta Klavdija Koloinija (1962) se začne kvalitetna in z nastopi bogata rast zagnanega pevskega telesa. Nova pevska literatura, novi glasbeno-pevski tehnični prijemi, novo in ustvarjalno pevsko vzdušje pelje naprej.



1965
Odmeven nastop na festivalu odporniške glasbe v Bologni.
4. julija se na veliki proslavi prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici zlijejo poti in glasbeni tokovi nekdanjih kosovelovcev in lipovcev v sedanje kosovelovce. Zbor dobi ime “Moški pevski zbor Srečko Kosovel”. Nadaljeval bo tradicijo borbenih, muzikalnih in vztrajnih predhodnikov.
1967
Ponovno nastopili na mednarodnem tekmovanju v Gorici v Italiji in v močni konkurenci dokazali, da so najboljši – 1.mesto.
1969
Kosovelovci so ponovno na Češkoslovaškem. Ranjeni Čehi in Slovaki po dogodkih leta 1968 (vdor čet Varšavskega pakta) na koncertih v Pragi, Kladnju in Podjebradih ne skrivajo solza. Odmevajo spomini na prvo gostovanje starih kosovelovcev v povsem drugih razmerah po 2.svetovni vojni. Koloini na odru ni vodil le svojih pevcev “ampak je postal krmar sredi valujočega morja…” kot je zapisalo Delo.
1970
Prvo tekmovanje odraslih pevskih zborov v Mariboru. Kosovelovci so proglešeni za najboljši moški zbor. Izstopali so po zlitosti, brezhibni intonaciji, ritmu in interpretaciji. Veliko priznanje za Ajdovce in Koloinija. Vrstijo se nastopi na vse bolj popularni reviji Primorska poje.
1971
Mednarodno tekmovanje v Scheveningenu na Nizozemskem. Moški pevski zbor Sreško Kosovel je v moški konkurenci na najvišji stopnički – 1.mesto. Koncertirajo še v Krimpenu ad Leeku, Puldijku in Heerlenu.
1972
Ponovno mariborsko tekmovanje in osvojena srebrna plaketa. Tega leta so kosovelovci gostovali na Poljskem. Navdušenje, priznanja in dolgo aplavzi so jih spremljali na koncertih v Cheistochowi, Cieczinu, Dobrowy Gorni, Rybniku in Katowicah.
1978
Naša pesem v Mariboru. Kosovelovci so se prvič okitili z zlatom. Visoka kvaliteta je dokazana tudi na tem prestižnem tekmovanju. Sledi tekmovanje in gostovanje v Debrecenu na Madžarskem. Najpomembnejše pevsko srečanje v Vzhodni Evropi. Kosovelovci le korak pod vrhom – 2.mesto.
1980
Srebrna plaketa mesta Maribor, in potem ponovno že znani C.A.Seghizzi v Gorici. Tretje mesto je pustilo nekoliko grenak priokus za vse garanje v pripravah na to tekmovanje, kjer so že bili zmagovalci. Čez nekaj dni so organizatorji ponovno preverjali seštevke točkovanja in ugotovili napako. Kar na vajah so jim podelili priznanje za 2. mesto.
1981
Prvi resnejši pretres na obzorju. Klavdij Koloini zapusti zbor. Po skoraj 20 letih! Nov dirigent postane Tone Cimperman iz Ljubljane. Sezona je rešena.
1982
V Mariboru Srečko Kosovel dobi srebrno plaketo. Nov dirigent in zbor sta se ujela.
1983
Klavdij Koloini ponovno prevzame krmilo.
1984
Novi stari dirigent je začel z novim zagonom, ki mu sledijo tudi pevci. Rezultat je zlata plaketa mesta Maribor. Ta čarobni Maribor! Zbor gostuje na Horskih svečanostih v Nišu: Posebno priznanje za pogumno izbran sodobni program. Enkratno!
1985
Zaznamovalo ga je prisrčno gostovanje pri izseljencih v rudarskem revirju v Merlebachu v Franciji. Obisk Pariza, znamenitosti, vtisi, spomini. Obisk in koncert v Melunu, kjer živi Pilonov sin Dominique z družino. Samostojni koncert in dogovor o izmenjavi srečanja v Ajdovščini z melunskim mešanim zborom.
1986
»Ponovi vajo« v Debrecenu na Madžarskem. Presenetljivo so osvojili 2.mesto – za profesionalnim zborom madžarske vojske. Za dokončen študij obvezne skladbe, ki je bila v madžarščini in obvezna v finalu, je ostala ena noč. Dobro so jo izkoristili.
1987
Ponovno na potovanju. Varna v Bolgariji. Močna konkurenca in 2.mesto. Levi, ki jih ni bilo tako malo, so ostali neporabljeni nekje v zborovskem arhivu. Sicer pa so v disku, po besedah nekaterih fantov, tako jedli le čokolado in pili kokakolo.
1988
Že spet ta Maribor in glej ga vraga – še enkrat zlata plaketa. »Dobri smo« so si edini. Delo in upornost veljata.
1989
Nov izziv je tekmovanje v Arezzu v Italiji, saj se bodo pomerili z ženskimi zbori v kategoriji enakih glasov. Ženske so bile premočne, pri nagradah so ostali brez vsega. Ostalo jim je nadaljnje delo. Pa saj so vajeni.
1990
Konec leta so peli na Dunaju, darilo Slovenije mestu slave Martina Krpana in njegove kobilice. Prišla je samostojna Slovenija.
1991/92
Osrednja pozornost pevcev in dirigenta je bila namenjena sodelovanju v Verdijevi Aidi na odru Cankarjevega doma. Opravili so vse »stalne« nastope in koncerte. Aida jim je prinesla le zadoščenje in novo izkušnjo ter nova znanja in poznanstva.
Tekmovali pa so vendarle, tokrat na Češkem in ponovno v Mariboru. Mogoče so za odtenek slabe volje nekoga v žiriji, ali premalo zbranosti kakega izmed pevcev v kratkem trenutku, postali »le« srebrni.
1994
Prvo mednarodno tekmovanje v Mariboru. Pojavijo se kot edini moški zbor. V močni konkurenci mešanih in ženskih sestavov so osamljeni ostali praznih rok. Razočaranje!? V polnem teku so priprave na doslej najdaljšo pot in najdaljše gostovanje: Argentina.
1995
Praznovanje 50 obletnice. Celovečerni koncert s bivšimi pevci; čestitke, darila, predvsem pa ponos. Žal se po 35 letih poslovi tudi dirigent Klavdij Koloini.
1996
Nov mejnik. Graditi je treba naprej in na novo. Nov upravni odbor s Cvetano Rijavec in novim dirigentom Igorjem Hodakom.
1997
Tekmovanje na Nizozemskem. Osvojili so drugo mesto. Samozavest se vrača. Več je nastopov več je zadovoljstva. Nagrada je osvojena zlata plaketa mesta Maribor na tekmovanju Naša pesem.
1998-1999
Optimizem se nadaljuje. Pripravljajo se na tekmovanje v Mariboru. Visoka pričakovanja se izjalovijo. Kosovelovci ostanejo brez nagrade. Neuspeh jih ni dotolkel. Leto so uspešno zaključili z odmevnim koncertom na Zemonu.
1999
Kanada. Gostovanje pri rojakih v Torontu in skok do Slovencev v Chicagu. Vtisi so mogočni. Ljudje, ki so skozi desetletja ohranjali slovensko kulturo in običaje onkraj velike luže so ganjeni, veseli koščka domovine, ki so jim jo prinesli kosovelovci.
2000
Zbor v krizi. Zamenjava dirigenta. Vajeti prevzame prva ženska v zgodovini kosovelovcev, Alenka Slokar Bajc. Ker živi v Ljubljani, jih vodi le eno leto.
2001
Delo dirigenta prevzame Matjaž Šček. Zbor dela z novim elanom. Nov pristop. Nov način dela in delo s korepetitorko Nadjo Bratina so kmalu obrodili sadove. Ponoven vzpon moškega zborovskega petja v Ajdovščini. Na češkem v Olomoucu so osvojili drugo mesto.
2002-2003
Trdo delo. Tekmovanje pevskih zborov v Postojni. Spet srebro. Tekmovanje na Norveškem, v Tromsoju, kulturnem in univerzitetnem središču severne Skandinavije. Zopet drugi. Pred njimi je bil le akademski mešani zbor iz Moskve.
2004
Vztrajnost, odrekanja, potrpežljivost, razumevanje življenskih sopotnikov in okolja, v katerem pevci živijo in delajo, so zbor pripeljali do visokega jubileja 60-letnice neprekinjenega delovanja.
Snemanje za CD ob 60 letnici zbora. Prvih osem skladb na besedila patrona zbora Srečka Kosovela, ostale skladbe iz železnega repertoarja zbora.
2005
Sodelovanje na pevskem festivalu v Toblachu (Dobiacco) v dolini Pustertal (Alta Pusteria). Pevske vaje v čolničkih na jezeru blizu hotela – nepozabno! Petje pod vršaci Dolomitov, obhod znamenite skupine Tre cime, jezera Misurina …
2006
Tretjič na Madžarskem, tokrat netekmovalno – zgolj revijalno na imenitnem Festivalu vinskih pesmi v mestu Pesc. Nastopi na glavnem trgu, vinski kleti, cerkvi in za mogočni finale skupno petje več kot 200 udeležencev – hvalnica vinu – seveda v madžarščini.
2008
Tretjič v Franciji in drugič v Melunu, pri Dominiqu Pilonu, sinu znamenitega ajdovskega slikarja Vena. Ob uradnih nastopih še obisk Normandije s Saint Michelom na čelu.
Izzid zgoščenke z naslovom Pušeljc šentjanževih rož, s skladbami dveh primorskih skladateljev – Petra Jereba in Zorka Prelovca.
Snemanje Maše za umrle Štefana Maurija za TV Ljubljana – v kostumih na Mostu na Soči, Kanalu, Sveti Gori … še ena zanimiva izkušnja.
2009
Sodelovanje v glasbeno scenskem spektaklu z naslovom Na juriš in the mood. Polna Gallusova dvorana Cankarjevega doma je lahko uživala v pestrem izboru skladb z domoljubno, protifašistično vsebino iz različnih držav. Osrednjo vlogo je imel dekliški zbor Carmina Slovenica z dirigentko Karmino Šilec, ki je k projektu povabila tudi izvrstne soliste ter orkester slovenske vojske. Drugi del koncerta je bil v celoti posvečen slovenski partizanski pesmi. Kosovelovci smo sodelovali v mogočnem finalu s šestimi najbolj udarnimi koračnimi iz zakladnice slovenske partizanske glasbe. Koncert je doživel še nekaj ponovitev (Maribor, Nova Gorica). Še ena zanimiva izkušnja!
2010
Kosovelovci so nič kolikokrat sodelovali na proslavah ob občinskem prazniku 5. maju. Ob okroglih obletnicah ustanovitve slovenske vlade so proslave državnega značaja. Tokrat je bila proslava v veliki dvorani centra Police, slavnostni govornik pa pisatelj Boris Pahor.
2011
Izšla je zgoščenka cerkvene glasbe z naslovom Glejte, že sonce zahaja.
Po zlati medalji na Malti pred poldrugim letom, prav tako v sakralni glasbi, se je vodstvo zbora logično odločilo, da izkoristi to ‘tržno nišo’ še enkrat in se odločilo za festival Musica sacra v Bratislavi. Generalka v cerkvi sv. Ane v Kopru je zelo dobro uspela, izbor nabožnih pesmi je posnela tudi koprska televizija. Že dolgo zbor ni bil na tekmovanje tako dobro pripravljen in zato tudi dovolj samozavesten. Kljub temu smo se iz slovaškega glavnega mesta se vrnili ‘le’ s srebrnim priznanjem – od zlatega nas je ločilo vsega pol točke!
V pomanjkanju primernih prostorov za vaje v hotelu smo se zatekli – na slovensko veleposlaništvo, kjer smo sočasno s pesmijo pozdravili veliko skupino Slovencev, ki so prišli z vlakom prijateljstva.
2012
Sodelovanje v kulturnem programu na vseslovenskem zborovanju ob mednarodnem dnevu miru pri spomeniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju (22. septembra) z govorom tedanjega predsednika RS dr. Danila Türka.
Pred 70. obletnico zbora smo želeli doseči odmeven uspeh, potrditi vodilno vlogo med moškimi zbori pri nas in dokazati, da se lahko uspešno kosamo tudi v mednarodnem merilu, zato smo se prijavili na tekmovanje v Calelli v Španiji. Tekmovalni program smo izbrali in v grobem osvojili že v spomladanskem delu sezone, jeseni smo samo še pilili podrobnosti. Uspešno! Končno spet zlata medalja!
Seveda pa smo bližino mamljive Barcelone izkoristili še za oglede znamenitosti, in ker gre za moško zasedbo (z veliko nogometnih zanesenjakov), brez obiska Nou Campa ni šlo.
2013
Muzej novejše zgodovine v Ljubljani je pripravil obsežno razstavo o prekomorskih brigadah in na odprtje seveda povabil zbor Srečko Kosovel, saj so bili tudi prvi kosovelovci v bistvu prekomorci. Zaradi zadržanosti Matjaža Ščeka je vskočil legendarni Klavdij Koloini.
Letni koncert v atriju šturske cerkve v Ajdovščini.
Na Zemonu zapojemo Borisu Pahorju ob stoletnici rojstva.
2014
Pogumno, izvirno in malce tudi drzno je Moški pevski zbor Srečko Kosovel zasnoval program koncerta ob 70-letnici. Z občudujočo skrbnostjo za obogatitev slovenske glasbene zakladnice za moški zbor in s posebno pozornostjo do domačih poustvarjalnih potencialov je zborovodja Matjaž Šček naročil štiridesetminutno kantato, v kateri sta avtor himničnih besedil Primož Krečič in skladatelj Andrej Misson razgrnila različne podobe Primorske in njenih ljudi. Kosovelovcem so se pri izvedbi pridružili mladi člani orkestra NOVA filharmonija in sopranistka Ana Kodelja. Krstna izvedba je bila 18. oktobra v veliki dvorani Športnega rekreacijskega centra Police v Ajdovščini, kasneje pa še v Kulturnem domu Nova Gorica, v Festivalni dvorani v Ljubljani, na Opčinah.
2015
Turneja po Češki. Najprej gostovanje v mestu Litomeržice na povabilo zbora Cantica Bohemica. Pol koncerta in nato še mogočen finale v obliki skupne pesmi z domačim zborom pod vodstvom Matjaža Ščeka v tamkajšnji cerkvi in stoječe ovacije občinstva. V bližnjem gradu še en nastop.
Postanek v Pragi, peta maša v Plečnikov cerkvi (Presvetega srca Jezusovega), po maši koncert sakralnih pesmi (pod
pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi, ki ga vodi mag. Leon Marc, po rodu iz Ajdovščine.
2016
Leto smo sklenili z ‘Božično zgodbo’. Prvi nastop je bil 26. decembra 2016 v nabito polni cerkvi v Šturjah pred več kot 200 poslušalci. Zbor je krstno izvedel skladbo Sveta noč zamejskega skladatelja Hilarija Lavrenčiča, ki je bila sprejeta z navdušenjem, prav tako avtor, ki je bil prisoten na koncertu.
Drugi koncert je bil 6. januarja 2017 v Tomaju, trojček koncertov pa smo zaključili 2017 v zamejstvu (8. januarja 2017), v cerkvi sv. Roka v Nabrežini blizu Trsta.
2017
Januarja gostovanje v Rožu, pri Slovencih na Koroškem – peta (dvojezična) maša, nato še nastop v dvorani. Ogled Celovca, malica ob jezeru …
Zadnjo sezono pod Ščekovim vodstvom smo želeli skleniti z odmevnim rezultatom in se prijavili na mednarodni festival v Linzu. Za mišjo dlako smo ostali brez zlata, morda zaradi nerazumno nizke ocene enega od žirantov pri eni od skladb. Kuhinja? Vsekakor pa razočaranje.
Avgusta še koncert z Obalco in Cantico Bohemico (Češka) v Kopru, kar je bil zadnji uradni nastop pod vodstvom karizmatičnega dirigenta Matjaža Ščeka, s katerim je zbor nanizal številne uspehe. S Ščekovim 16-letnim delovanjem sovpada tudi predsedovanje Franca Kodreta, ki je tudi v kulturi nenaklonjenih časih spretno krmaril kosovelovsko barko in je podpisan pod številne uspešne projekte zbora.
Obema se je za neprecenljiv prispevek pri rasti zbora zahvalil novi predsednik Martin Gregorc in sicer na poslovilnem srečanju v kleti Vidus v Podbregu, ki ga je mojster sklenil s svojo priredbo ljudske ‘Ljubica vstani’.
Na javni razpis za dirigenta zbora se je prijavilo 12 kandidatov, v ožjem izboru so nato ostali trije, ki so svoj način dela na vajah predstavili pevcem. Najbolj jih je prepričal Andrej Makor, ki je 12. septembra že vodil prvo vajo.
2018
Z regljanjem (Žabami) v nabito polni Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini smo zaključili tris prazničnih nastopov (dan upora na Nanosu, praznik dela na Predmeji, 5. maj – občinski praznik).
V maju še uspešna organizacija in množičen obisk Pomladnega festivala petja v Vipavskem križu in v Logu. Sočasno intenzivne priprave na 9. mednarodno tekmovanje pevskih zborov Zlatna lipa v Tuhlju (HR). Zborovodja Andrej Makor je za tekmovanje izbral dve skladbi iz obdobja romantike, in sicer Der Abendhimmel Antona Brucnerja in Beati mortui Felixa Mendelssohna Bartholdyja ter dve skladbi slovenskih avtorjev – Pirno napojnico Ambroža Čopija in Nos Hrabroslava Volariča. Z 92,33 točke smo postali zmagovalci v kategoriji moških zborov in osvojili 4. mesto med vsemi nastopajočimi sestavi (2. junija 2018).
S tem pa sezone še ni bilo konec, najprej nastop na prireditvi Pod modrim nebom v Selu v organizaciji ZKD Ajdovščina in zaključek s celovečernim koncertom v počastitev Dneva državnosti a atriju pred cerkvijo v Šturjah (v lastni organizaciji).
Prvih devet vaj nove sezone smo namenili študiju štirih priredb (Marjana Peternela) zaradi sodelovanja na proslavi 50-letnice TO v Ljubljani. Kombinacija ljudskih, borbenih pesmi in celo popevk je dobila svoj smisel šele na generalki, ko smo prvič zapeli skupaj z dekleti skupine Galina in Orkestrom slovenske vojske pod poveljstvom Andreje Šolar. Skladbe so se imenitno vklopile v scenarij (in režijo) Tomaža Letnarja ob povezovanju Danijela Malalana in koreografiji Mihe Krušiča.
2019
Nova pevska sezona se je začela zelo razgibano. Z vajami smo začeli že konec avgusta, saj smo se morali pripraviti za veliko proslavo ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini 14. septembra v Ajdovščini. Bolj kot sam študij materiala je bilo zahtevno usklajevanje z drugimi izvajalci (Policijski orkester, Galline, Balkan Boysi, solist), tonske vaje, generalka, pa zahteve televizijskega in radijskega prenosa … Na koncu se je vse lepo izšlo.
Smo pa takoj zatem začeli priprave za jesensko trilogijo – praznični koncert ob 75. letnici ustanovitve zbora (v Lokavcu), potovanje na izhodiščno točko zbora – v Bari in nato še regijsko tekmovanje v Postojni. Izjemen organizacijsko tehnični in pevski izziv …
– turneja po Apuliji, kjer je bil zbor pred 75 leti (med vihro druge svetovne vojne) ustanovljen in kjer je imel svoj prvi uradni nastop. Po nočni vožnji že prvi nastop na komemorativni slovesnosti v Barletti, nato peta maša v kraju Margherita di Savoia in naslednjega dne še celovečerni koncert. Posebno doživetje je bilo petje pri koreninah zbora (Campo 65 Gravina, Teatro Piccinni Bari).
Priznanja
2019 Postojna, regijsko tekmovanje, zlata plaketa z 84,7 točke in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe sodobnega slovenskega skladatelja
2018 Zlatna lipa Tuhlja ( Hrvaška) – zlata plaketa (92,33 točke) in prvo mesto med moškimi sestavi ter četrto generalno.
2017 Linz srebrna plaketa
2014 Ob 70. letnici je predsednik države Borut Pahor zboru vročil red za zasluge – za uresničevanje kulturnega poslanstva z uspešnim uveljavljanjem slovenskega zborovskega petja in krepitev narodne zavesti.
2011 Bratislava srebrna plaketa
2009 Malta zlata plaketa
2005 Truro, Cornwall (UK) 7. mesto in povabilo na festival v Pecs (Madžarska)
2003 Tromso (Norveška) 2. mesto
2002 Olomouc (Češka) 2. mesto,
2002 prvo tekmovanje primorskih pevskih zborov v Postojni 2. mesto
1999 gostovanje v Kanadi
1997 Naša pesem Maribor zlata plaketa
1996 Heythuysen (Nizozemska) 2. mesto
1994 gostovanje v Argentini
1994 1. mednarodno tekmovanje v Mariboru, ostali brez odličja (nastopili kot edini moški zbor)
1992 Naša pesem Maribor srebrna plaketa in priznanje za najboljši moški zbor
1991 Tours, brez nagrade
1989 Arezzo, brez nagrade
1988 Naša pesem Maribor zlata plaketa
1987 Varna (Bolgarija) 2. mesto
1986 Debrecen (Madžarska) 2. mesto
1984 Naša pesem Maribor zlata plaketa,
1984 Niš, Horske svečanosti, posebno priznanje za moderen program
1982 Naša pesem Maribor srebrna plaketa
1980 Naša pesem Maribor srebrna plaketa,
1980 “C. A. Seghizzi” Gorica (Italija) 2. mesto
1979 domicilna listina Občine Ajdovščina
1978 Naša pesem Maribor – prvič zlata plaketa
1978 Debrecen (Madžarska) 2. mesto
1978 Srebrna značka OF
1976 Odličje Svobode z zlatim listom
1973 plaketa ZZB NOV Jugoslavije, plaketa JLA
1972 Maribor srebrna plaketa
1972 Katowice, 4. ogolnopolski festiwal pesni
1971 Scheveningen (Nizozemska) 1. mesto
1971 Primorska poje Ajdovščina priznanje za drugo mesto,
1971 Plaketa mesta Ajdovščina,
1970 Maribor, prvo tekmovanje (kasneje Naša pesem) srebrna plaketa, nagrada za najboljši moški zbor
1970 Petomajska nagrada Občine Ajdovščina
1967 “C. A. Seghizzi” Gorica (Italija) 1. mesto
1968 Gallusova plaketa
1966 “C. A. Seghizzi” Gorica (Italija) 1. mesto renesančna glasba, 3. mesto narodna pesem
1964 Kosovelova nagrada Okraja Koper
1963 “C. A. Seghizzi” Gorica (Italija) 3. mesto
1962 Gregorčičeva nagrada
1952 Bohinj, tekmovanje pevskih zborov lesne industrije 1. mesto
1948 Nova Gorica, tekmovanje pevskih zborov, 2. mesto
.
Diskografija
MoPZ Srečko Kosovel – 60 let – 2004
1. A. Srebotnjak | Bori | 3,29 |
2. V. Mihelčič | Pa da bi znal | 1,30 |
3. M. Gabrijelčič | Vetri v polju | 2,35 |
4. A. Kumar | In ecce homo | 5,16 |
5. L. Ferrini | Melanholija gladu | 3,43 |
6. M. Rustja | O grenka trudnost | 3,09 |
7. A. Tavčar | Dve Kosovelovi: V samotnem polju | 3,20 |
8. | Slavčki | 1,46 |
9. V. Mihelčič | Zdravica | 1,57 |
10. J. Fleischmann/J. Leskovar | Pod oknom | 3,04 |
11. F. Marolt | Ljubi konja jaše | 2,59 |
12. P. Merkú | Zakaj mi ti lipca tak precveteuljaš | 2,14 |
13. V. Vodopivec | Žabe | 2,34 |
14. P. Jereb | O kresu | 2,24 |
15. U. Vrabec | Zdravica | 1,43 |
16. Z. Prelovec | Oj, Doberdob | 2,18 |
17. M. Pirnik | Smrt v Brdih | 1,43 |
18. G. Ipavec | Slovenec sem | 3,15 |
Posneto: Kulturni dom Ajdovščina, marec 2004 (razen id 10 posnet v studiu HENDRIX, 17.11.2003 )
- Tonska mojstra: Igor Kuralt, Drago Hrvatin
- Glasbena producentka: Ksenija Kos
- Editing in mastering: Drago Hrvatin, studio HENDRIX
Asistent: Mark Buhaj
Pušeljc šentjanževih rož – 2008
Peter Jereb (1868 – 1951)
1 Pelin Roža
2 Smo fantje z vasi
3 Dekletcu
4 Klopotci
5 Noč na vasi
6 Pevec
7 Moj deklič
8 Hej devojka
9 O kresu
Zorko Prelovec (1867 – 1939)
10 Slovo pod okencem
11 O, da je roža moje srce
12 Jaz bi rad rudečih rož
13 Bela breza
14 Škrjančku
15 Jesenska
16 Doberdob
17 Sedem si rož
Dirigent in producent Matjaž Šček
Solista Damjan Škvarč – bariton, Aleš Kogoj, tenor
Vezni tekst: Jože Humer
Tonski studio Eest Border Sound – Edoardo Meola
Glejte, že sonce zahaja – 2011
1 Štefan Mauri: Maša za pokojne*
2 Jacobus Gallus: Praeparate corda vestra
3 Janez Močnik: Ena srčna molitev zoper Turke
4 Pavel Česnokov: Sovjet prevječnij
5 Grigory Lvovsky: Ninje silnji Njebjesnija
6 Franz Biebl: Ave Marija
7 Orlando Dipiazza: Laudate Dominum
8 Silvester Mihlečič: Zdrava, Kraljica
9 Franc Kimovec: Zgodnja Danica
10 Ljudska: Večernica
Dirigent Matjaž Šček
*Pri maši za pokojne sodelujejo David Šuligoj – kontrabas, Marko Kodelja – violina, Nadja Bratina – orgle – posneto v cerkvi sv. Lenarta na Colu
Primorska – 2015
Kantata za moški zbor, solistko ter komorni orkester
Besedila: Primož Krečič
Skladatelj: Andrej Misson
MoPZ Srečko Kosovel
Dirigent: Matjaž Šček
Orkester NOVA filharmonija
Koncertna mojstrica: Mojca Križnič
1.Potegni burja 2:39
2.Od Soče do morja 16:48
3. Mrtva deklica 5:28
Besedilo: Marija jelen Brenčič
Sopran solo: Ana Kodelja
4.Trta 5:55
5.Predaj se vetru 8:16
Bas solo: Martin Gregorc
Posnel: Radio Koper, glasbena producentka: Ksenja Kos
Oblikovanje in prelom: Rok Velikonja
Predsedniki zbora
Martin Gregorc | 2017 | |
Franc Kodre | 2001-2017 | |
Cvetana Rijavec | 1995-2001 | |
Stanislav Bačar | ||
Franjo Volk | ||
Jože Praček | ||
Jadran Hreščak | ||
Danijel Nardin | ||
Cveto Saksida | ||
Peter Pavel Štor | ||
Ivan Božič | ||
Anton Curk | ||