Zgodovina

1965

Odmeven nastop na festivalu odporniške glasbe v Bologni.

4. julija se na veliki proslavi prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici zlijejo poti in glasbeni tokovi nekdanjih kosovelovcev in lipovcev v sedanje kosovelovce. Zbor dobi ime “Moški pevski zbor Srečko Kosovel”. Nadaljeval bo tradicijo borbenih, muzikalnih in vztrajnih predhodnikov.

1967

Ponovno nastopili na mednarodnem tekmovanju v Gorici v Italiji in v močni konkurenci dokazali, da so najboljši – 1.mesto.

1969

Kosovelovci so ponovno na Češkoslovaškem. Ranjeni Čehi in Slovaki po dogodkih leta 1968 (vdor čet Varšavskega pakta) na koncertih v Pragi, Kladnju in Podjebradih ne skrivajo solza. Odmevajo spomini na prvo gostovanje starih kosovelovcev v povsem drugih razmerah po 2.svetovni vojni. Koloini na odru ni vodil le svojih pevcev “ampak je postal krmar sredi valujočega morja…” kot je zapisalo Delo.

1970

Prvo tekmovanje odraslih pevskih zborov v Mariboru. Kosovelovci so proglešeni za najboljši moški zbor. Izstopali so po zlitosti, brezhibni intonaciji, ritmu in interpretaciji. Veliko priznanje za Ajdovce in Koloinija. Vrstijo se nastopi na vse bolj popularni reviji Primorska poje.

1971

Mednarodno tekmovanje v Scheveningenu na Nizozemskem. Moški pevski zbor Sreško Kosovel je v moški konkurenci na najvišji stopnički – 1.mesto. Koncertirajo še v Krimpenu ad Leeku, Puldijku in Heerlenu.

1972

Ponovno mariborsko tekmovanje in osvojena srebrna plaketa. Tega leta so kosovelovci gostovali na Poljskem. Navdušenje, priznanja in dolgo aplavzi so jih spremljali na koncertih v Cheistochowi, Cieczinu, Dobrowy Gorni, Rybniku in Katowicah.

1978

Naša pesem v Mariboru. Kosovelovci so se prvič okitili z zlatom. Visoka kvaliteta je dokazana tudi na tem prestižnem tekmovanju. Sledi tekmovanje in gostovanje v Debrecenu na Madžarskem. Najpomembnejše pevsko srečanje v Vzhodni Evropi. Kosovelovci le korak pod vrhom – 2.mesto.

1980

Srebrna plaketa mesta Maribor, in potem ponovno že znani C.A.Seghizzi v Gorici. Tretje mesto je pustilo nekoliko grenak priokus za vse garanje v pripravah na to tekmovanje, kjer so že bili zmagovalci. Čez nekaj dni so organizatorji ponovno preverjali seštevke točkovanja in ugotovili napako. Kar na vajah so jim podelili priznanje za 2. mesto.

1981

Prvi resnejši pretres na obzorju. Klavdij Koloini zapusti zbor. Po skoraj 20 letih! Nov dirigent postane Tone Cimperman iz Ljubljane. Sezona je rešena.

1982

V Mariboru Srečko Kosovel dobi srebrno plaketo. Nov dirigent in zbor sta se ujela.

1983

Klavdij Koloini ponovno prevzame krmilo.

1984

Novi stari dirigent je začel z novim zagonom, ki mu sledijo tudi pevci. Rezultat je zlata plaketa mesta Maribor. Ta čarobni Maribor! Zbor gostuje na Horskih svečanostih v Nišu: Posebno priznanje za pogumno izbran sodobni program. Enkratno!

1985

Zaznamovalo ga je prisrčno gostovanje pri izseljencih v rudarskem revirju v Merlebachu v Franciji. Obisk Pariza, znamenitosti, vtisi, spomini. Obisk in koncert v Melunu, kjer živi Pilonov sin Dominique z družino. Samostojni koncert in dogovor o izmenjavi srečanja v Ajdovščini z melunskim mešanim zborom.

1986

»Ponovi vajo« v Debrecenu na Madžarskem. Presenetljivo so osvojili 2.mesto – za profesionalnim zborom madžarske vojske. Za dokončen študij obvezne skladbe, ki je bila v madžarščini in obvezna v finalu, je ostala ena noč. Dobro so jo izkoristili.

1987

Ponovno na potovanju. Varna v Bolgariji. Močna konkurenca in 2.mesto. Levi, ki jih ni bilo tako malo, so ostali neporabljeni nekje v zborovskem arhivu. Sicer pa so v disku, po besedah nekaterih fantov, tako jedli le čokolado in pili kokakolo.

1988

Že spet ta Maribor in glej ga vraga – še enkrat zlata plaketa. »Dobri smo« so si edini. Delo in upornost veljata.

1989

Nov izziv je tekmovanje v Arezzu v Italiji, saj se bodo pomerili z ženskimi zbori v kategoriji enakih glasov. Ženske so bile premočne, pri nagradah so ostali brez vsega. Ostalo jim je nadaljnje delo. Pa saj so vajeni.

1990

Konec leta so peli na Dunaju, darilo Slovenije mestu slave Martina Krpana in njegove kobilice. Prišla je samostojna Slovenija.

1991/92

Osrednja pozornost pevcev in dirigenta je bila namenjena sodelovanju v Verdijevi Aidi na odru Cankarjevega doma. Opravili so vse »stalne« nastope in koncerte. Aida jim je prinesla le zadoščenje in novo izkušnjo ter nova znanja in poznanstva.

Tekmovali pa so vendarle, tokrat na Češkem in ponovno v Mariboru. Mogoče so za odtenek slabe volje nekoga v žiriji, ali premalo zbranosti kakega izmed pevcev v kratkem trenutku, postali »le« srebrni.

1994

Prvo mednarodno tekmovanje v Mariboru. Pojavijo se kot edini moški zbor. V močni konkurenci mešanih in ženskih sestavov so osamljeni ostali praznih rok. Razočaranje!? V polnem teku so priprave na doslej najdaljšo pot in najdaljše gostovanje: Argentina.

1995

Praznovanje 50 obletnice. Celovečerni koncert s bivšimi pevci; čestitke, darila, predvsem pa ponos. Žal se po 35 letih poslovi tudi dirigent Klavdij Koloini.

1996

Nov mejnik. Graditi je treba naprej in na novo. Nov upravni odbor s Cvetano Rijavec in novim dirigentom Igorjem Hodakom.

1997

Tekmovanje na Nizozemskem. Osvojili so drugo mesto. Samozavest se vrača. Več je nastopov več je zadovoljstva. Nagrada je osvojena zlata plaketa mesta Maribor na tekmovanju Naša pesem.

1998-1999

Optimizem se nadaljuje. Pripravljajo se na tekmovanje v Mariboru. Visoka pričakovanja se izjalovijo. Kosovelovci ostanejo brez  nagrade. Neuspeh jih ni dotolkel. Leto so uspešno zaključili z odmevnim koncertom na Zemonu.

1999

Kanada. Gostovanje pri rojakih v Torontu in skok do Slovencev v Chicagu. Vtisi so mogočni. Ljudje, ki so skozi desetletja ohranjali slovensko kulturo in običaje onkraj velike luže so ganjeni, veseli koščka domovine, ki so jim jo prinesli kosovelovci.

2000

Zbor v krizi. Zamenjava dirigenta. Vajeti prevzame prva ženska v zgodovini kosovelovcev, Alenka Slokar Bajc. Ker živi v Ljubljani, jih vodi le eno leto.

2001

Delo dirigenta prevzame  Matjaž Šček. Zbor dela z novim elanom. Nov pristop. Nov način dela in delo s korepetitorko Nadjo Bratina so kmalu obrodili sadove. Ponoven vzpon moškega zborovskega petja v Ajdovščini.  Na češkem v Olomoucu so osvojili drugo mesto.

2002-2003

Trdo delo. Tekmovanje pevskih zborov v Postojni. Spet srebro. Tekmovanje na Norveškem, v Tromsoju, kulturnem in univerzitetnem središču severne Skandinavije. Zopet drugi. Pred njimi je bil le akademski mešani zbor iz Moskve.

2004

Vztrajnost, odrekanja, potrpežljivost, razumevanje življenskih sopotnikov in okolja, v katerem pevci živijo in delajo, so zbor pripeljali do visokega jubileja 60-letnice neprekinjenega delovanja.

Snemanje za CD ob 60 letnici zbora. Prvih osem skladb na besedila patrona zbora Srečka Kosovela, ostale skladbe iz železnega repertoarja zbora.

2005

Sodelovanje na pevskem festivalu v Toblachu (Dobiacco) v dolini Pustertal (Alta Pusteria). Pevske vaje v čolničkih na jezeru blizu hotela – nepozabno! Petje pod vršaci Dolomitov, obhod znamenite skupine Tre cime, jezera Misurina …

2006

Tretjič na Madžarskem, tokrat netekmovalno – zgolj revijalno na imenitnem Festivalu vinskih pesmi v mestu Pesc. Nastopi na glavnem trgu, vinski kleti, cerkvi in za mogočni finale skupno petje več kot 200 udeležencev – hvalnica vinu – seveda v madžarščini.

2008

Tretjič v Franciji in drugič v Melunu, pri Dominiqu Pilonu, sinu znamenitega ajdovskega slikarja Vena. Ob uradnih nastopih še obisk Normandije s Saint Michelom na čelu.

Izzid zgoščenke z naslovom Pušeljc šentjanževih rož, s skladbami dveh primorskih skladateljev – Petra Jereba in Zorka Prelovca.

Snemanje Maše za umrle Štefana Maurija za TV Ljubljana – v kostumih na Mostu na Soči, Kanalu, Sveti Gori … še ena zanimiva izkušnja.

2009

Sodelovanje v glasbeno scenskem spektaklu z naslovom Na juriš in the mood. Polna Gallusova dvorana Cankarjevega doma je lahko uživala v  pestrem izboru skladb z domoljubno, protifašistično vsebino iz različnih držav. Osrednjo vlogo je imel dekliški zbor Carmina Slovenica z dirigentko Karmino Šilec, ki je k projektu povabila tudi izvrstne soliste ter orkester slovenske vojske. Drugi del koncerta je bil v celoti posvečen slovenski partizanski pesmi. Kosovelovci smo sodelovali v mogočnem finalu s šestimi najbolj udarnimi koračnimi iz zakladnice slovenske partizanske glasbe. Koncert je doživel še nekaj ponovitev (Maribor, Nova Gorica). Še ena zanimiva izkušnja!

2010

Kosovelovci so nič kolikokrat sodelovali na proslavah ob občinskem prazniku 5. maju. Ob okroglih obletnicah ustanovitve slovenske vlade so proslave državnega značaja. Tokrat je bila proslava v veliki dvorani centra Police, slavnostni govornik pa pisatelj Boris Pahor.

2011

Izšla je zgoščenka cerkvene glasbe z naslovom Glejte, že sonce zahaja.

Po zlati medalji na Malti pred poldrugim letom, prav tako v sakralni glasbi, se je vodstvo zbora logično odločilo, da izkoristi to ‘tržno nišo’ še enkrat in se odločilo za festival Musica sacra v Bratislavi. Generalka v cerkvi sv. Ane v Kopru je zelo dobro uspela, izbor nabožnih pesmi je posnela tudi koprska televizija. Že dolgo zbor ni bil na tekmovanje tako dobro pripravljen in zato tudi dovolj samozavesten. Kljub temu smo se iz slovaškega glavnega mesta se vrnili ‘le’ s srebrnim priznanjem – od zlatega nas je ločilo vsega pol točke!

V pomanjkanju primernih prostorov za vaje v hotelu smo se zatekli – na slovensko veleposlaništvo, kjer smo sočasno s pesmijo pozdravili veliko skupino Slovencev, ki so prišli z vlakom prijateljstva.

2012

Sodelovanje v kulturnem programu na vseslovenskem zborovanju ob mednarodnem dnevu miru pri spomeniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju (22. septembra) z govorom tedanjega predsednika RS dr. Danila Türka.

Pred 70. obletnico zbora smo želeli doseči odmeven uspeh, potrditi vodilno vlogo med moškimi zbori pri nas in dokazati, da se lahko uspešno kosamo tudi v mednarodnem merilu, zato smo se prijavili na tekmovanje v Calelli v Španiji. Tekmovalni program smo izbrali in v grobem osvojili že v spomladanskem delu sezone, jeseni smo samo še pilili podrobnosti. Uspešno! Končno spet zlata medalja!

Seveda pa smo bližino mamljive Barcelone izkoristili še za oglede znamenitosti, in ker gre za moško zasedbo (z veliko nogometnih zanesenjakov), brez obiska Nou Campa ni šlo.

2013

Muzej novejše zgodovine v Ljubljani je pripravil obsežno razstavo o prekomorskih brigadah in na odprtje seveda povabil zbor Srečko Kosovel, saj so bili tudi prvi kosovelovci v bistvu prekomorci. Zaradi zadržanosti Matjaža Ščeka je vskočil legendarni Klavdij Koloini.

Letni koncert v atriju šturske cerkve v Ajdovščini.

Na Zemonu zapojemo Borisu Pahorju ob stoletnici rojstva.

2014

Pogumno, izvirno in malce tudi drzno je Moški pevski zbor Srečko Kosovel zasnoval program koncerta ob 70-letnici. Z občudujočo skrbnostjo za obogatitev slovenske glasbene zakladnice za moški zbor in s posebno pozornostjo do domačih poustvarjalnih potencialov je zborovodja Matjaž Šček naročil štiridesetminutno kantato, v kateri sta avtor himničnih besedil Primož Krečič in skladatelj Andrej Misson razgrnila različne podobe Primorske in njenih ljudi. Kosovelovcem so se pri izvedbi pridružili mladi člani orkestra NOVA filharmonija in sopranistka Ana Kodelja. Krstna izvedba je bila 18. oktobra v veliki dvorani Športnega rekreacijskega centra Police v Ajdovščini, kasneje pa še v Kulturnem domu Nova Gorica, v Festivalni dvorani v Ljubljani, na Opčinah.

2015

Turneja po Češki. Najprej gostovanje v mestu Litomeržice na povabilo zbora Cantica Bohemica. Pol koncerta in nato še mogočen finale v obliki skupne pesmi z domačim zborom pod vodstvom Matjaža Ščeka v tamkajšnji cerkvi in stoječe ovacije občinstva. V bližnjem gradu še en nastop.

Postanek v Pragi, peta maša v Plečnikov cerkvi (Presvetega srca Jezusovega), po maši koncert sakralnih pesmi (pod

pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi, ki ga vodi mag. Leon Marc, po rodu iz Ajdovščine.

2016

Leto smo sklenili z ‘Božično zgodbo’. Prvi nastop je bil 26. decembra 2016 v nabito polni cerkvi v Šturjah pred več kot 200 poslušalci. Zbor je krstno izvedel skladbo Sveta noč zamejskega skladatelja Hilarija Lavrenčiča, ki je bila sprejeta z navdušenjem, prav tako avtor, ki je bil prisoten na koncertu.

Drugi koncert je bil 6. januarja 2017 v Tomaju, trojček koncertov pa smo zaključili 2017 v zamejstvu (8. januarja 2017), v cerkvi sv. Roka v Nabrežini blizu Trsta.

2017

Januarja gostovanje v Rožu, pri Slovencih na Koroškem – peta (dvojezična) maša, nato še nastop v dvorani. Ogled Celovca, malica ob jezeru …

Zadnjo sezono pod Ščekovim vodstvom smo želeli skleniti z odmevnim rezultatom in se prijavili na mednarodni festival v Linzu. Za mišjo dlako smo ostali brez zlata, morda zaradi nerazumno nizke ocene enega od žirantov pri eni od skladb. Kuhinja? Vsekakor pa razočaranje.

Avgusta še koncert z Obalco in Cantico Bohemico (Češka) v Kopru, kar je bil zadnji uradni nastop pod vodstvom karizmatičnega dirigenta Matjaža Ščeka, s katerim je zbor nanizal številne uspehe. S Ščekovim 16-letnim delovanjem sovpada tudi predsedovanje Franca Kodreta, ki je tudi v kulturi nenaklonjenih časih spretno krmaril kosovelovsko barko in je podpisan pod številne uspešne projekte zbora.

Obema se je za neprecenljiv prispevek pri rasti zbora zahvalil novi predsednik Martin Gregorc in sicer na poslovilnem srečanju v kleti Vidus v Podbregu, ki ga je mojster sklenil s svojo priredbo ljudske ‘Ljubica vstani’.

Na javni razpis za dirigenta zbora se je prijavilo 12 kandidatov, v ožjem izboru so nato ostali trije, ki so svoj način dela na vajah predstavili pevcem. Najbolj jih je prepričal Andrej Makor, ki je 12. septembra že vodil prvo vajo.

2018

Z regljanjem (Žabami) v nabito polni Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini smo zaključili tris prazničnih nastopov (dan upora na Nanosu, praznik dela na Predmeji, 5. maj – občinski praznik).

V maju še  uspešna organizacija in množičen obisk Pomladnega festivala petja v Vipavskem križu in v Logu. Sočasno intenzivne priprave na 9. mednarodno tekmovanje pevskih zborov Zlatna lipa v Tuhlju (HR). Zborovodja Andrej Makor je za tekmovanje izbral dve skladbi iz obdobja romantike, in sicer Der Abendhimmel Antona Brucnerja in Beati mortui Felixa Mendelssohna Bartholdyja ter dve skladbi slovenskih avtorjev – Pirno napojnico Ambroža Čopija in Nos Hrabroslava Volariča. Z 92,33 točke smo postali zmagovalci v kategoriji moških zborov in osvojili 4. mesto med vsemi nastopajočimi sestavi (2. junija 2018).

S tem pa sezone še ni bilo konec, najprej nastop na prireditvi Pod modrim nebom v Selu v organizaciji ZKD Ajdovščina in zaključek s celovečernim koncertom v počastitev Dneva državnosti a atriju pred cerkvijo v Šturjah (v lastni organizaciji).

Prvih devet vaj nove sezone smo namenili študiju štirih priredb (Marjana Peternela) zaradi sodelovanja na proslavi 50-letnice TO v Ljubljani. Kombinacija ljudskih, borbenih pesmi in celo popevk je dobila svoj smisel šele na generalki, ko smo prvič zapeli skupaj z dekleti skupine Galina in Orkestrom slovenske vojske pod poveljstvom Andreje Šolar. Skladbe so se imenitno vklopile v scenarij (in režijo) Tomaža Letnarja ob povezovanju Danijela Malalana in koreografiji Mihe Krušiča.

2019

Nova pevska sezona se je začela zelo razgibano. Z vajami smo začeli že konec avgusta, saj smo se morali pripraviti za veliko proslavo ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini 14. septembra v Ajdovščini. Bolj kot sam študij materiala je bilo zahtevno usklajevanje z drugimi izvajalci (Policijski orkester, Galline, Balkan Boysi, solist), tonske vaje, generalka, pa zahteve televizijskega in radijskega prenosa  … Na koncu se je vse lepo izšlo.

Smo pa takoj zatem začeli priprave za jesensko trilogijo – praznični koncert ob 75. letnici ustanovitve zbora (v Lokavcu), potovanje na izhodiščno točko zbora – v Bari in nato še regijsko tekmovanje v Postojni. Izjemen organizacijsko tehnični in pevski izziv …

– turneja po Apuliji, kjer je bil zbor pred 75 leti (med vihro druge svetovne vojne) ustanovljen in kjer je imel svoj prvi uradni nastop. Po nočni vožnji že prvi nastop na komemorativni slovesnosti v Barletti, nato peta maša v kraju Margherita di Savoia in naslednjega dne še celovečerni koncert. Posebno doživetje je bilo petje pri koreninah zbora (Campo 65 Gravina, Teatro Piccinni Bari).