Skip to content

Vse je zlato, kar se sveti – na Malti (2009)

Krmižljavi, neprespani, pa vendar dobre volje smo zgodaj zjutraj pognali avtobus proti milanskemu letališču Malpensa. Ne, niso nas obhajale slabe misli, niti strah pred letom, le pričakovanje in zavest, da gremo na tekmovanje. Na Malti nas je sprejela zelo prijazna gospa in nas odpeljala do hotela Alexandra. Že kmalu nas je avtobus odpeljal na akustično vajo v cerkev, kjer bo potekalo tekmovanje, nato pa v kulturni center na uro in pol trajajočo vajo, po kateri smo se vsi sodelujoči zbori v povorki, ob spremljavi godbe na pihala, sprehodili po centru La Vallette do prizorišča otvoritvene slovesnosti festivala. Sledila je večerja, ha – nekaj na kartonskih krožnikih, kar smo ekspresno očistili ‘stoječki’ in zalili z vodo! Resnično utrujeni smo ob vrnitvi v hotel hitro zaspali. Tekmovalni nastop nas je čakal že ob 11. uri. Dopoldanskih nastopov pevci ne maramo, saj smo vajeni na vajah in koncertih peti zvečer. Zato smo morali vstati čim prej, da ujamemo ritem – telovadba ob 6.00 pod strokovnim vodstvom Andreja Valiča (kjer je naša najbolj priljubljena vaja razgibavanje gležnjev), za zamudnike pa osvežujoč sprehod ob morju. Po zgodnjem zajtrku še pol ure upevanja, vaje in odhod na tekmovanje.

Po zadnjih napotkih in vzpodbudi zborovodje Matjaža smo si zaželeli srečno in opravili tekmovalni nastop. Po mnenju vseh, ki so nas spremljali, je bil nastop zelo dober, dali smo od sebe vse, kar zbor zmore, kljub temu, pa so bili občutki zelo mešani. Kar je, je! Glavno smo opravili, ostalo bo povedala žirija na razglasitvi rezultatov.

Kosovelovci v konkatedrali sv. Janeza

Po resnično ubogem kosilu v podzemnem, za zabave namenjenem prostoru, ki v Sloveniji ne bi bil nikoli odprt, smo odkrili rdečo nit zabavnega dela našega potovanja. Domače, malteško pivo z imenom CISK. Čeprav je vsebina rumenih pločevink gladko tekla po presušenih grlih, smo se raje vrnili v hotel, kjer so luč sveta ugledali salamini, danke, pancete, siri. Ja, kar vreli so iz kovčkov. Mislim, da niti Rovtar v svojih mesnicah nima toliko suhomesnatih izdelkov. Tudi plastenke z vinom so se kar vrstile in ni mi bilo čisto jasno, kje v kovčkih je vse to bilo, saj je teža kovčka na letalu omejena. Nahraniti se in proslaviti (zaliti) uspešen nastop je vsekakor treba. Ob dobrotah in dobri kapljici, prepevanju ob spremljavi naše kitare, ki smo jo prinesli z gostovanja v Franciji in ki v rokah Bolkota prav lepo zveni, so prijetne urice kar bežale.

Sobota je bil čas za prvi izlet in spoznavanje Malte, ki leži 93 km južno od Sicilije in 288 km severno od Libije. Zaradi svojega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja je bila vseskozi križišče zelo različnih kultur. Od neolitika naprej so otočju gospodarili Feničani, Rimljani, Arabci, Normani, Bizantinci, malteški vitezi (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, Francozi in Angleži. Na otočju je leta 60 doživel brodolom sveti Pavel, ki je na otoke prinesel krščanstvo. Katoliška vera je sedaj uradna in najpogostejša vera na Malti. Verjeli ali ne, premorejo kar 365 cerkva, za vsak dan eno. Malta ima sicer okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: malteščino in angleščino.

Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Po pripovedovanju vodičke Malta kar 85 % hrane, ki jo potrebuje, pridela sama. Še več, krompir izvažajo celo na Nizozemsko in v Nemčijo. Imajo namreč dve letini, drugič krompir pobirajo januarja.

Ogrevanje (hlajenje) za nastop

Zanimivosti in znamenitosti Malte ne zmanjka, toda tudi naših obveznosti ne. Po popoldanski vaji nas čaka večerni nastop na koncertu za mir v konkatedrali sv. Janeza, menda eni najlepših na svetu. Resnično, poslikana je dobesedno od vrha do tal, zato je obisk v čevljih s petami prepovedan. Devet zborov se je predstavilo škofu in drugim imenitnežem, seveda ob polni katedrali poslušalcev, vsak s po eno pesmijo.

Nam pa se je po nastopu mudilo v hotel, saj je bil prav v njegovi bližini napovedan vrhunec noči čarovnic (halloween), največjega žura na Malti sploh. In res, imeli smo kaj videti. Celo četrt so preplavili mladi s celega otoka (plus turisti). Iz lokalov, diskov, barov, drug ob drugem, je nabijala glasba na ves glas, notri in zunaj pa nepregledna množica. Tradicija je, da se mladi našemijo, najmanj kar je, pa da si dekleta nadenejo mini krila (tudi tista, ki si jih sicer ne bi). Željni zabave so tisoči mladih neumorno plesali in prav tako neumorno pili. Nanje so v pripravljenosti čakala reševalna vozila. Naša skupinica je iz te mase ‘štrtlela’ po letih, če izvzamem približno 70 let starega gospoda, ki je skrbno preštel denar v denarnici, preden se je podal tja, kjer se mladenke rekreirajo ob svetlečem se drogu. Po enournem prerivanju v množici smo pustili mlade pri svoji zabavi – ma, smo res stari?

Nedelja je postregla z izletom v staro glavno mesto Malte Mdino. Čudovito, pravo srednjeveško mestece v obzidju, sprehodi po ulicah in vožnja s panoramskim vlakcem, so nam zapolnili čas do popoldneva, ko smo šli na zaključni večer tekmovanja – razglasitev rezultatov.

Fantje, zlati smo! Veselje in zadovoljstvo zaradi odlično opravljenega dela je bilo res veliko. Sam sem bil še toliko bolj vesel, ko sem videl navdušenje in veselje mladih članov zbora, ki jim je bilo to prvo tekmovanje in potovanje. Fantje so ta pravi v vseh pogledih. Da bi jih le bilo še več v našem zboru! Sledila je še večerja vseh sodelujočih zborov na ladji, razposajeni smeh in ples ob glasbi, kozarčku na zdravje, predvsem pa na uspeh, ki smo ga dosegli. Hotel, pakiranje, vstajanje ob 5. zjutraj in že smo na letališču z veliko lažjimi kovčki kot ob prihodu. Zopet smo v Milanu, kjer nas je na letališču pričakal avtobus z novimi zalogami. Žal pa od ogleda znamenitosti ni bilo nič, saj je deževalo kot za stavo. Dobiček je imel le črnček, ki je prodajal ‘marele’ za enkratno uporabo, zato smo jo hitro mahnili domov k svojim najdražjim.
Prav je, da se zahvalim zborovodji Matjažu Ščeku za dobro opravljeno delo na vajah (ki ga stane nemalo živcev) in potovanju. Zahvala gre vsekakor predsedniku zbora Francu Kodretu za organizacijo potovanja in Marjanu Velikonji, ki nas je imel na skrbi skozi vse dni na Malti. Predvsem pa – hvala, zlati fantje!

Marjan Krpan