Že lansko leto smo načrtovali nekaj božičnih koncertov, ki pa jih je korona odnesla – pa ne samo koncerte, tudi vaje. Tako smo letošnjo negotovo sezono začeli s študijem nabožnih, pretežno božičnih pesmi, seveda ob upoštevanju ukrepov – pogoj PCT, maske …
Dirigent Andrej Makor je pripravil zanimiv izbor, pri čemer so tri svetovno znane skladbe – Mozartov Ave verum, črnski spiritual Deep river v priredbi Alojza Srebotnjaka iz leta 1955 in Adeste fideles oziroma v prevodu Hitite kristjani, ki jo že sredi 18. stoletja uglasbil angleški skladatelj John Francis Wade, pa še danes v različnih priredbah in izvedbah pogosto vrti na radijskih frekvencah (v predbožičnem času).
Seveda imamo tudi Slovenci bogat nabor božičnih skladb, tako ljudskih kot umetnih, tudi zelo starih (od Dalmatina naprej). Ta božična pejsen (v priredbi Janeza Močnika) je dala tudi skupni naslov ciklu koncertov – grafično podobo ja zasnoval naš prvi tenor Domen Fučka, sicer arhitekt po poklicu.
Ljudski sta skladbi iz dveh različnih koncev Slovenije (vendar vinogradniških!), z Vipavskega in Slovenskih goric (vesele praznike in Legenda), star napev s prav tako arhaičnim besedilom (Mi valemo krala zmožnoga) pa je obdelal naš colski rojak Jože Trošt. Ob daleč najbolj znani skladbi Sveta noč, ki pa se je pred božičem po cerkvah ne poje, je verjetno druga najbolj priljubljena skladba Glej zvezdice božje. Avtor je Leopold Belar, rojen leta 1828 v Idriji, kjer je dobil osnovno glasbeno izobrazbo, kasneje pa je poučeval na številnih šolah po Sloveniji, postal nadučitelj in šolski nadzornik. Povsod je vodil cerkvene pevske zbore in zanje zložil vrsto nabožnih skladb. Belarjevo Že počiva vsa narava bo odpela tudi Ipavska.